V bistvu je pa od nas samih odvisno, kako se odločamo, kako sprejemamo, doživljamo, kako se nas dotakne, koliko si dopustimo…

Morda bo kdo rekel, kaj pa govoriš, če pa mi ravnatelj ni odobril tega, če ni prišel v skupino, vodja mi je to rekel, on je odločal, ne jaz, otroci so tisti, ki mi dvignejo pritisk… V bistvu je pa od nas samih odvisno, kako se odločamo, kako sprejemamo, kako doživljamo, kako se nas dotakne, koliko si dopustimo. Da bomo vseskozi delovali uravnoteženo, je potrebno vsakodnevno delo na sebi.

Tako kot potrebujemo vdih, da živimo, tako je potrebno stalno delo na sebi oz. v sebi. Veliko oblik umirja um. Morda izberemo meditacijo, ki vzpostavlja uravnoteženost telesa in duha, morda avtogeni trening, mentalne vaje (afirmacije, odpuščanje, oproščanje), morda rekreacijo.

Vsak človek potrebuje kaj od tega; morda ima svoj način, (npr. petnajst minut poslušanja glasbe). Postane sproščen, umirjen znotraj sebe in kot tak sposoben za dobro delo.

 

Človek ima v sebi ogromno bogastva  

Človek ima v sebi ogromno bogastva, ki ga lahko podari drugemu, v našem primeru otrokom. Človeški možgani so dosti bolj genialni kot računalnik, vendar premalo izkoriščeni. Veliko je dejavnikov, ki zapolnjujejo posameznikovo življenje, da živi v pravem pomenu besede. Sami si jih izberemo, saj sami najbolje vemo, kaj potrebujemo, kaj radi počnemo, kaj bi želeli narediti v bližnji prihodnosti, katere so naše šibke točke. Skušamo jih kompenzirati, se naučiti drugačnega ravnanja, najti nekaj novega. Nekaj kar nas osrečuje (pohodi, narava, barve, ples, risanje, pisanje, skladanje, druženje z nečakinjami različnih generacij…). Izbira nam je dana, le odločiti se je treba. In potem lahko delujemo. Z zadovoljstvom, zavedajoč se bogastva, ki ga premoremo, ki nam je ponujeno.

Izboljša se nam raven delovne vzdržljivosti ter konstruktivnosti, delujemo namreč iz sebe, ne pa iz baze podatkov, s čimer mislim od zunaj.

V sodobnem času se vse bolj omenjajo različne vrste inteligence. Nekoč je bil poudarek predvsem na inteligenčnem kvocientu. Čustvena inteligenca se je šele zdaj začela osmišljati. V zahodnem svetu je človek izgubil stik sam s sabo. Vlagal je v znanje (um), srkal družbeno pogojene zahteve in smernice ter s tem postal lutka, ki jo vodijo drugi. To je interes potrošniške družbe, saj je le takega posameznika lahko voditi, da pokupi vse, kar mu je vsiljeno z reklamami.

 

Človekova energija

Vsak človek ima nekaj, v čemer je dober in s tem drugačen od drugega. Le v svojem daru je človek iskren do sebe in do drugih. Energija je umirjena, sproščena, pozitivna.

Energije omenjam, ker so jasne, razumljive. Energija je misel, misel je beseda. Energija so čustva. Skupek tega je čutenje. Večkrat rečemo: »Dobro se počutim ob tem človeku, saj je sproščen, zabaven, da pokaš od smeha, pošten, delaven, iskren.« Takšen človek izžareva pozitivno energijo, ta pa privablja. Še kako je zaželena v tej poplavi vsega ponujanega, ko v preprostosti ne najdemo smisla. Že nasmeh, če nam je naklonjen z ljubeznijo, nas omehča v še tako hitrih trenutkih današnjega časa.

 

Iz knjige BITI, biti kreativen…

Knjiga “BITI”

 

 

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja