Ustvarjalna psihologija…Meni ljub predmet!

V najstniških letih sem začutila, da me navdihujoče zanima dvoje: človek in umetnost. Od tu velika ljubezen do predmeta Ustvarjalne psihologije, ki sem ga opravljala pri Dr. Vidu Pečjaku. Dal mi je najvišjo oceno, 10. tico! Rekel, da imam nov pristop k osebni rasti, ter upa, da knjigo izdam! Pa se je skreiralo.  Knjiga BITI, biti kreativen otrok, vzgojitelj/učitelj je izdana. Napisana je tudi že druga knjiga!  A to še naj bo skrivnost 🙂

Delček teorije danes delim z vami, Ustvarjalne psihologije. Moj empirični del, ki sem ga poimenovala VIZIJA,  pa kdaj drugič. Da vam razkrijem,n e da mi miru,Vizijo, ki sem jo osnovala in zapisala, se je tudi uresničevala …  🙂

 

1.2 PORAJANJE IDEJ

Porajanje idej potiska družbo naprej, njihovo pomanjkanje pa nazaj. Družba spodbuja nove ideje, kadar dopušča čim večjo različnost v  mišljenju. Ustvarjalne misli prihajajo v zavest nepričakovano ter v stanju spontanosti in svobode. Ustvarjanje je mogoče le v okolju, ki zajema čim več različnih idej, od katerih se nekatere v borbi za obstoj obdržijo. Med razvojem vrst in idej pa najdemo eno razliko. Ideje, zlasti prezgodnje ali nezaželjene čakajo, da jih kasnejši čas prebudi in uveljavi.

 

1.3 KONVERGENTO IN DIVERGENTO MIŠLJENJE

V psihologiji razlikujemo dve osnovni vrsti mišljenja, ki jima pravimo konvergentno in divirgentno mišljenje. Pri konvergentnem mišljenju so kot že beseda pove, vse misli usmerjene k eni sami rešitvi problema. Podobno kot se žarki, ki gredo skozi konkavno lečo, shajajo v gorišču. To rešitev iščejo in do nje prihajajo mnogi reševalci istega problema. Izhaja iz naše logike mišljenja, miselnih navad in celo kulture. Tipični primeri konvergentnega mišljenja so reševanja križank, rebusov, potapljanje ladjic, odgovarjanje v tv kvizih. Na konvergentnem  mišljenju temeljijo zdravniške diagnoze, na šolah testi za merjenje inteligentnosti. Konvergentno mišljenje vadimo v šoli.

 

Divergentno mišljene poteka drugače. Mislec prihaja do več različnih rešitev. Misli gredo kot žarki skozi konveksno lečo. Razpršijo se na vse strani. Primer divergentnega misleca je arhitekt, ki načrtuje hišo. V glavo mu prihajajo različne možne rešitve, mnoge tudi skicira, dokler se ne odloči za eno od njih. Divergentni mislec je bil iznajditelj Edison, ki je v dveh dneh odkril še 48 variant stroja, ameriški tehniki so jih napravili le tri variante in s tem izčrpali vse možnosti. Zaradi pretirane izkušenosti se mislec vrti  v zaprtem krogu svojih izkušenj in ne more ven iz njega (Pečjak, 1989).

 

1.4 USTVARJALEN MISLEC

Ustvarjalno mišljenje je v prvi vrsti divergentno mišljenje. Ustvarjalen mislec se ne zadovolji z eno rešitvijo, temveč jih skuša odkriti čim več. Med seboj se razlikujejo v izvirnosti. Ravno izvirnost je po mišljenju psihologov temeljni kriterij ustvarjalnosti. Izvirna rešitev je redka. V skupini se pojavi le pri nekaterih mislecih. Najredkejša rešitev pa je tista, ki je enkratna.

Izvirna misel povezuje komponente problemske situacije na nenavaden način. Na tak način, ki običajnemu človeku kar ne gre v glavo, čeprav je včasih osupljivo enostaven. Ideje prihajajo v glavo hitro, včasih v trenutku, pogosto pa po dolgem obdobju neplodnega iskanja rešitve. Zanimivo je, da navdahnjena ideja  ne daje močnih spominskih sledi. Hitro se pojavi in hitro izgine. Mnogi misleci se pritožujejo, da so jim ideje propadle zato, ker jih niso takoj zapisali

 

Za uspešno ustvarjalnost pa je potrebno tudi konvergentno mišljenje. Ideje so lahko izvirne, a niso prilagojene stvarnosti.

Zato jih ni mogoče uresničiti ali pa bi njihova uresničitev pomenila polom. S konvergentnim mišljenjem preverjamo veljavnost idej (Pečjak, 1987).

Vertikalno mišljenje se razvija postopoma, po korakih in prihaja do ene same rešitve. Zavestna kontrola je močna. Lateralno mišljenje pa napreduje po ovinkih, asociacije so nenavadne in nepričakovane, zato se zdi, da prihajajo na neki način s strani in se vrivajo v glavni tok mišljenja. Pozornost je difuzna in njen obseg širok. Prekinjajo pa jo trenutki zelo visoke koncentracije. Mislec ne ve, od kod prihajajo ideje in se o tem niti ne sprašuje. Prihajajo v nekakšnem meditativnem stanju, za katerega je značilna miselna sproščenost in visoka stopnja osebne svobode.

Vsakršna prepoved, ukaz, kontrola ali samokontrola, a tudi napete emocije, zaskrbljenost in konformistična naravnanost takoj prekinejo proces. Znano je, da se na ukaz ne da ustvarjati. Ne moremo ukazati znanstveniku, iznajditelju, inovatorju ali umetniku naj v tem in tem času pogrunta to in to. Takšni napori so jalovi. Lahko pa ustvarimo razmere, v katerih se ideje lažje in bolj pogosto porajajo, npr. preskrbimo ustrezno literaturo, laboratorije, organiziramo srečanja, se pogovarjamo o problemih itn. Na svoj način ustvarjamo take pogoje kot tudi tehnike ustvarjalnega mišljenja.

Nekateri psihologi razlagajo lateralno mišljenje z intuicijo oz. intuitivnim spoznanjem, kar pa pomeni, da ga je z ekstaktnim psihološkimi metodami težko dokazati. Včasih beremo o takih razlagah, kot je npr. »vživljanje v situacijo«, »transfer izkušenj« podzavestno mišljenje. Ustvarjalen človek obvlada obe obliki mišljenja. Najprej lateralno, ki poraja izvirne ideje, nato verikalno, ki jih preverja in potrjuje ali zavrača. Zgolj lateralno mišljenje pelje v sanjarjenje, avtizem, zidanje gradov v oblakih, zgolj vertikalno pa v suhoparno ponavljanje istih operacij in jalovost v idejah. Učinkovit mislec si pomaga s tem, da se obnaša kot nekakšna dvoživka, da istočasno združuje in razdvaja.  (Pečjak, 1989).

 

1.6 INDIVIDUALNE IN SKUPINSKE TEHNIKE USTVARJALNEGA MIŠLJENJA

V zadnjih desetletjih so psihologi razvili več tehnik ustvarjalnega mišljenja. Temeljijo na poznanih principih ustvarjalnega mišljenja (npr. na ločenosti procesov produciranja in preverjanja idej, obenem pa skušajo pripraviti razmere, ki spodbujajo nastajanje idej. Tehnik ustvarjalnega mišljenja je cela vrsta, čez 50. Nekatere so uporabne samo na ozkih področjih, druge pa povsod. Razlikujemo individualne in skupinske tehnike.

Delimo jih v dve skupini v analitične in celostne (holistične). Analitične zahtevajo miselno analizo in sintezo, ki sodita h konvergentnemu mišljenju, čeprav v zadnji fazi, ko določamo končno rešitev, nastopa tudi celostno, analogno, intuitivno in divergentno mišljenje. Na splošno ni potrebna velika domišljija. Rešitve ne prihajajo spontano, temveč so rezultat trdega mozganja. Število uporabnih idej, ki jih dajejo tehnike ustvarjalnega mišljenja je navadno majhno od 3 do 10  produciranih idej. Toda če je vključenih vanje veliko ljudi in če so seje pogoste se lahko producira veliko idej. Tehnike ustvarjalnega mišljenja veliko prispevajo k ustvarjalni klimi v organizaciji dela.  Prispevajo k strpnejšim medsebojnim odnosom in koherentnosti kolektiva (Pečjak, 2001).

 

1.7 KAJ JE KREATIVNOST?

 Kreativnost (ali sopomenka ustvarjalnost) je pojem, v zvezi s katerim večina ljudi pomisli na umetnike, na redke, mogoče celo izbrane posameznike, na navdih, izvirnost, domišljijo in podobne pojme. Biti kreativen pomeni z dejavnostjo na umetniškem področju delati, da kaj nastane.Kreativnost je še vedno nepriznana v družbi in ni vključena v šolski sistem, tako kot inteligentnost. A se to spreminja. Šole vse bolj čutijo potrebo po vključitvi kreativnosti v kurikulom.

Kreativnost je miselni proces ustvarjanja novih idej ali poustvarjanje nove celote iz idej, ki že obstajajo, poustvarjanje vsebinsko smiselnega, povezanega in zaokroženega besedila. Pri preučevanju kreativnosti se raziskovalci osredotočijo na kreativnega posameznika, izdelek ali proces.  Za uporabo kreativnega pisanja (Blažič 2003) je najprimernejše pojmovanje kreativnosti kot procesa, kot razvijanje in produciranje izvirnih idej, ki so osnova za izražanje kreativnih sposobnosti ter s tem za razvijanje kreativnega procesa. Osebnostne lastnosti, ki jih lahko spodbujamo in razvijamo pri kreativnosti se nanašajo predvsem na miselno spoznavno področje oz. na razvijanje divergentnega mišljenja (fluentnost, fleksibilnost, originalnost in elaboracija), pri čemer razvijamo logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sklepanje), domišljijo, opazovanje, spomin in smisel za humor (Blažič, 2003).

 

1.8 POJEM NADARJENOSTI, KREATIVNOSTI

Nadarjenost je pojmovana kot splošna intelektualna sposobnost, talent pa je specifična vrsta nadarjenosti za določeno področje.

 

Sama kreativnost pojmuje Blažičeva kot dejansko lastnost, ki ni sposobnost le nadarjenih in talentiranih posameznikov, ampak splošna sposobnost, ki se izkazuje v sodelovanju v kreativnem in polkreativnem procesu ter dosežki tega procesa (Blažič, 2003).

 

 

1.9 DEJAVNIKI SPODBUJANJA KREATIVNIH SPOSOBNOSTI

 

Gibalne ali kinestetične sposobnosti: sposobnosti nebesednega izražanja, razvijanje dramatizacije in improvizacije. Največ anketirancev je mnenja, da so kreativni brez kakršnihkolih prizadevanj, brez truda. Dejavniki razvijanja kreativnih sposobnosti so sproščeno ozračje, ki ni niti anarhično niti avtoritativno, brez ocenjevanja in pritrjevanja le pravilnim odgovorom. Dejavnik, ki pozitivno vpliva na kreativnost je poleg sproščenega ozračja tudi spodbudno delovno okolje. Dopušča raziskovanje in domišljijsko igro brez ovir, prav tako pa vključevanje lastnih zamisli v delo.

Motivacija je izredno pomembna, ki jo določa radovednost in večja občutljivost za probleme ter njihovo reševanje. Znanje ali baza podatkov omogoča uresničevanje kreativnih sposobnosti in vzpodbuja radovednost.

 

Kreativen posameznik je prilagodljiva osebnost. Ko kreativen posameznik vidi druge, da se pripravljajo na predstavitev enake naloge, se navzame delavnosti in dela hitreje ter bolje kot bi delal sicer. Nekateri kreativni posamezniki raje delajo individualno, ker so tako najučinkovitejši.

Platon nam naravnost govori o navdihu muz:…prav tako tudi Muza najprej sama navdihne pesnike. Le-ti navdihnejo druge in tako se plete veriga (Pečjak, 1989).

🙂

 

 

Kako ohranjat, prebudit ustvarjalnost pri otroku in dobro počutje, Kaj je ključ do kreativnega in srečnega otroka,Kaj je ključ in vodilo do tega, si preberite spodaj, klikni na Tečaje –

In če se boste pridružili v so-kreiranju na tečaju,  vas bom naučila oz. (spomnila) 🙂 

 

 

Tečaji

 

 

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja