Kako je to BITI kreativen… OB ITAK kreativnih otrocih?!

Odličen čas, ozrimo se vase… Ni mi potrebno posebej omenjati, kako je pomembna kreativnost. Zame, ki JO absolutno in popolnoma zagovarjam za zdravo in izpolnjeno življenje! Preizkušeno?! Govorim iz lastnih izkušenj in znanj!  Že ptički  čivkajo na tej strani o tej temi, a ne? 🙂

Pa vendar,  koliko kreativnosti si dopustite na plan, dragi vi? Koliko kreativnosti dopustite otrokom? IN, ali  veste biti sokreator? Zakaj sem vam zastavila tale vprašanja. Da se ustavite,  vprašate in v miru počakate na odgovor. Ustvarjanje je naš prvotni izvor, ki nam je ob rojstvu dan!  Ampak se z leti izgubi! V kolikor ga NE prebudimo, obudimo, je naša BIT neizpolnjena.

IN kako se to odraža se verjetno sprašujete? S slabim počutjem, občutkom praznine, kar sčasoma preide v zatekanje v zunanjo pomoč. Ampak  v tem času potrebujemo zunanjo pomoč, boste rekli.  Zagotovo! Je pa vprašanje, kakšno. Potrebujete veliko znanj, urjenj novih veščin, da postanete novi vi!  Izbira je vaša. A boste hodili po naravni poti, kot del narave, ali se boste odtujili iz lastnega izvora, lastne sebe – lastne kreativnosti. Ko  začnemo ponovno ustvarjati, se nam duh  prebudi, obudi! Smo mi in smo v stiku s samim sabo! Izpolnjeni, radostni, sr(e)čni in zdravi!

 

Pripravljam kreativna izobraževanja, In sicer na strani Kreativno izobraževanje – klikni/te na stran http://lealebar.com/kreativno-izobrazevanje/ , kjer se ti/vam bosta pokazali dve delavnici. 

 

 

 

Izzivi staršem, vzgojiteljem, učiteljem – ustvarjalnost – umetnostni mediji

Glavni dejavnik za dobro otroka je, da starši skupaj z njim preživljate čas, da živite skupaj z njim, ne mimo njega. Otrok ne potrebuje veliko. Strnjen kratek čas, a tisti res namenjen njemu. Zaupanje vanj, da zmore! Bodisi se igrati sam, plezati na drevo, raziskovati, kar ga zanima…ustvarjati. Vprašajte se, ali zaupate vase. V kolikor zaupate vase, zaupate v otroka. V kolikor ne, vas pa še tu čakajo izzivi 🙂

   

Če ste mirni, zaupljivi, prepričani, srčni in v bližini pri kuhanju ali katerem koli opravilu, se to zrcali na otroku v enakem odsevu.

Mame, ko pripravljate piškote, dajte otroku v roke testo, naj ga oblikuje in sam ali z vašo pomočjo izdela skupni izdelek, piškote. Že majhen otrok lahko sodeluje in kakšna radost odseva iz njega. Na pico naj polaga sestavine po svoje; nič ne de, če bo videti nenavadno reliefna, pomembno je, da se otrok uči prek izkustva.

Če so na testu preveliki kupi sira ali gobic, ga usmerjajte, naj zaradi pečenja razvrsti sestavine bolj enakomerno. Vprašajte ga, ali dovoli, da mu pokažete, kako naj to stori. Tako ga usmerjate, učite, da zaradi peke enakomerno poravna naribani sir.

Vsekakor potrebuje otrok svoj svet, a skupno delo na primer v kuhinji ga naredi zadovoljnejšega, samostojnejšega, saj se tako nauči sam pripraviti živila, da lahko kdaj skuha sam. To velja tako za fante kot za dekleta. In še odvisni/zasvojeni ne postanejo od zunanjih dejavnikov, kot so igranje igric, brskanje po spletu in podobno. Tako se izkustveno soočajo z meniji in izzivi v kuhinji. »In kako je super, ko tole, kar sem danes skuhal, zdaj lahko z užitkom pojem. Tudi mami, očetu in sestrici je všeč. Mmmm, življenje je lepo.«

Ko pripravljate omako za špagete, ga kar posedite na delovni pult, da bo mešal omako s kuhalnico. Seveda ste ves čas v bližini in z zaupanjem, z mantro vse je v redu, dobro mu gre, miren/a sem v sebi. In tako mu tudi gre. Če ste mirni, zaupljivi, prepričani, srčni in v bližini pri kuhanju ali katerem koli opravilu, se to zrcali na otroku v enakem odsevu.

 

Pustimo otroku, da se izrazi. Če nas vpraša, kaj naj bi risal ali slikal, bodimo nevtralni.

Pustimo otroku, da se izrazi. Če nas vpraša, kaj naj bi risal ali slikal, bodimo nevtralni: »Ne vem, kaj bi risal.« »Kaj pa rad rišeš, slikaš?« Z vprašanji ga usmerjamo, mu odstiramo tančico svobode, zaupanja. »Aha, že vem, rad rišeš živali in zelo dobro jih znaš narisati,« ga spodbujamo. »Kaj pa danes, kaj imaš v mislih

Ko otroku vlijemo samozavest, ko mu damo na znanje, da poznamo njegovo delo in ga občudujemo v njegovem izražanju, se v njem sproži svoboda, ideja. In bo kar začel. Če bo še godrnjal, da česa ne zna narisati – na začetku pubertete ali pri otrocih z določenimi posebnostmi se pojavljajo negotovosti –, ga spodbujajte, naj nariše kar koli, ker bo vse dobro, kar bo narisal. V tem moramo biti dosledni.

Kar koli bo naredil, bo zagotovo dobro, saj je takšna vsaka izpoved v lastnem izrazu, četudi samo črta. Ob spodbujanju, verjemite, vam bo z veseljem prikazal in naslikal neskončno lepo sliko in izrazil svoj bogati notranji svet.

 

“Pri vzgojiteljici/učiteljici pogosto začutim, da je v redu … Pa kakorkoli se že počutim. Tako dobim pogum in željo še delati, vaditi!”«

Slikanje in risanje pomenita individualno izražanje. Gre za sporočanje prek likovnega medija: povem skozi sliko, ta način mi ustreza. »Sem bolj zaprtega značaja, težko izražam svoje občutke. Rad pa rišem, slikam. Pogovor z vzgojiteljico/učiteljico, kaj sem občutil, ko sem ustvarjal; občutki so mešani. Pa vendar, naredil sem sliko in zavedam se, da zmorem. Pa še všeč mi je ali pa se mi zdi grozna. Pri vzgojiteljici/učiteljici pogosto začutim, da je v redu … Pa kakorkoli se že počutim. Tako dobim pogum in željo še delati, vaditi.«

»Vem, da se dobro učim, Ladu pa se dlje časa mora učit, je pa talent v slikanju. Dobil je dve prvi nagradi. Svoje slike je razstavljal na več razstavah. Razstavljene pa so tudi v zavodu na hodniku ter v skupini. Čudovito slika.«

 

 

 

Povabljen/a na delavnico/i – spodaj v okenčku, za več info klikni…

 

Prebuditev ustvarjalnega potenciala

 

Intenzivni trening za razvijanje kreativnih veščin pri delu z otroki

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja