Človek, to je življenje

Danes sem meditirala pozno, saj sem zaspala (žensko čiščenje). Nato me je odneslo k ribniku, kako lep čist me je pričakal. Kako živ. In ta občasen vetrc, ki se ga čuti, da je zdaj pa že jesenski.

 

Sonce je kukalo izza oblakov, se spet skrilo. Mm, prekrasno preživljam trenutke. Robide so se mi tokrat ponudile zrele. Res tiste sočne in sladke. Po navadi sem kar kisle jedla. Na otip se začuti, ali je zrela ali ne. Zrela se ti  z lahkoto prepusti, da jo utrgaš. Hoče, da jo zaužiješ. Hvala ljube robide.

 

Ko se pripelje oskrbnik ribnika, hkrati zagledam čez ribnik psička. Me gleda tako nepremično, da nisem vedela, ali je privid ali je res pes. Oskrbnik je vrgel palico v vodo v to smer in takrat se je izkazalo, da je ležal, se sončil. Počival. Hm, čudno sicer. Lahko, da ga je kdo zapustil, razmišljava. Kako žalostno. Veder, telesno in čustveno zdrav pes bi skočil. Oskrbnik mi pove, da bo apno spustil okrog ribnika, ker je premalo kisika v vodi.

Današnji užitek pri ribniku je bil kratek, a sladek. A sem bila v stiku z materjo Zemljo tokrat bosa.

 

 

 

 

Pijem kavico in se veselim, kaj vse mi bo prinesel tale dan. Sem polna veselja, radosti, kreativnosti. Misli me odpeljejo k čustvom. Čustveni lestvici. A ste že slišali, da to obstaja? Čustva so naš pokazatelj, na kakšni vibraciji smo.V kolikor je v nas upanje, zaupanje, veselje, sreča radost, ljubezen, svoboda, smo na višji vibraciji. Svoboda je najvišja vibracija.

 

V kolikor smo v nemoči ( najnižja vibracija), krivdi, sramu, strahu, pohlepu, zavisti, ljubosumju smo v nižji vibraciji.Čustvena lestvica je izjemno zanimiva, je pokazatelj, kje smo v določenem dnevu, obdobju.

 

Življenje naše je kreativna pot, mi smo kreatorji svojega življenja, če si to priznamo ali ne. V kolikor si dopustimo, se naučimo živeti po naravni poti, bo naše življenje izjemno pestro, polno kontrastov, obdobij, ki nas bodo učili, da smo lahko še boljša verzija sebe. Do najboljše verzije sebe (smeh).

 

V teh obdobjih smo v začetku, ko še ne razumemo, lahko pogosto žalostni, imamo občutek, da nam ne gre tako po maslu, kot smo si sami predstavljali. Potem nas popade jeza, ko nam nekdo soli pamet, nas kritizira, ne da bi nam prisluhnil, poslušal in skušal pomagati. A jeza je dober sunek v zadnjico. Jeza je dobro čustvo, ker nas požene v akcijo (smeh). Jeza je višje od nemoči. Ko res nič ne moreš. V nemoči je najbolje izliti z jokom vso bolečino, se prepustiti, saj solze so kot biseri, bolečina jih rodi, kot trdi Mežkova krasna pesmica.

 

Vsa čustva so naravna, so del življenja, del nas. Učili so nas, da se ne smemo jeziti. Vsaj mene. Jeza pri nas doma ni bila normalno čustvo. Seveda sem jo sproščala na druge načine ali jo nekje skrivoma dajala ven. Sem bila upornik, globoko v sebi sem se zavedala, da to ni prav. Da imam vso pravico biti jezna, ko se mi je zdelo kaj čisto mimo od staršev. Jeza je povsem naravno čustvo. A ne v smislu, da prevladuje. Ampak te pač tudi kdaj prime (smeh)!

 

O čustvih se veliko v našem prostoru ne govori, še vedno ne. Ali pa je to odvisno, v katerih krogih se človek giblje. V kolikor bi človek razumel čustveno lestvico, in da smo duhovno bitje, bi živel bolj kvalitetno,  življenje v dobrem/odličnem počutju.

 

Človek dandanes povezuje čustva s psihologi, s psihiatri; marsikdo še zna reči, pa saj nisem neumen (smeh). Ne vedo, da obstajajo različni profili, novi profili, ki se na novo ustvarjajo iz potrebe po pomoči človeku: Life Coacherji, motivacijski govorniki, inspiratorji itd. To so profili ljudi, ki imajo izkustva in znanje, da lahko pomagajo človeku na osebnem in poslovnem področju.

 

Dandanes so namreč pogovori, kontinuiteta usmerjanja (transformacija) določenega obdobja pri človeku zelo zaželjena.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja